|
|
|||
| ROM | ||||
|
11/07/2013, Beograd VAĆARIPE |
|
11/07/2013, Beograd VAĆARIPE |
| Autonomno centro manušnjengo sas po 21. bešipe Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja thaj jekhetanipe polurjengo, pe savi sas svato palo Propozalo kanonosko palo čačaripe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhadipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe ande familija, savo bičhalda o Gavermento. Autonomno centro manušnjengo sas po 21. bešipe Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja thaj jekhetanipe polurjengo, pe savi sas svato palo Propozalo kanonosko palo čačaripe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhavipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe familijako, savo bičhalda o Gavermento. Šerutno bešimasko sas o Meho Omerović, savo si vi čikatuno Odborako. E Stana Božović. Raštrako sekretaro ando Ministerijumo bućako, bućarimasko thaj socijalne politikako anglal Gavermento dija svato palo Proposalo kanonosko palo čačaripe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhavipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe ande familija, liparda vi e informacije save sikaven pe godova kozom si kava buhljardo, sar vi te rodel, efikasno, saučharimasko thaj koordinirime reakcija raštraći.--- Meho Omerović, šerutno Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja thaj jekhetanipe polurjengo, majanglal dija alav svatosko manušenđe andar civilosko amalipe. Ando alav katar Autonomno centro manušnjengo Tanja Ignjatović bahtarda o fakto kaj Proposalo kanonosko putarel šajipe te e Srbija avel maškar anglune deš raštre save čačardine kaja Evropaći Konvencija, thaj te po godova varo majbuhljarelpes kanonošći regulativa thaj sa jekh politika ande prevencija thaj lesamalipe manušnjengo bilačhimastar. Majdur, voj e membrurja Odboraće dija gođi pe rezerve save e raštra inćarel palo kava maškarthemutno dokumento, save či sikaven (kontinuiteto) lundžaripe raštraće politikako. Republika Srbija alavarda e rezerva kana ramosarda kaja Konvencija (04.aprilo 2012. bršesko). Akanutno Ministerijumo justicijako thaj raštraske ortuimasko inkaldine svato kaj ačhen paša godoja rezerva. Ando nomero 3 Proposalosko kanonosko palo čačaripe Konvencijako liparelpes: “Republika Srbija inćarel orto te či hasnarel odredba nomerostar 30, kotor 2. thaj nomer 44. kotor 1., punkta e) thaj nomer 3. thaj 4. Konvencijako, sa džike či mištarel andraluno došalimasko kanonipe e liparde kotorenca Konvencijaće. |
| Tanja Ignjatović dija gođi kaj e Republika Srbija či dija e rezerva po isto inćaripe membrosko savo si phanglo palo udžilipe ande Konvencija palo lesamalipe čhavorrengo katar seksualno bilačhimasko hasnaripe thaj seksualno pecipe (membro 25. Kotor 1e), savi si čačardi 2010. bršesko. Godova si pozitivno čhinadipe, no ni aska došalimasko kanonipe či sas mištardo kotorenca godole Konvencijako, gajda kaj raštra či sikada e rezerve, thaj putarelpes pučhipe pala soste si e rezerva kana si isto inćaripe ande Konvencija palo lesamalipe manušnjengo e bilačhimatar. Aver rezerva si čhutini po nomero savo si phanglo pala raštrako poćindipe (no. 30, kotor 2) pale manuša save inćardine bare trupošće dukhaldimata jal savenđe si but harado sastipe bilačhimasa save nakhline. Pašo fakto kaj e raštra bršenca sikavel kaj naj gatisardi te marelpes e pharimasa palo mudaripe manušnjengo katar lenđe partnerja jal pašune, te ando kava brš si majbarjardo đindo manušnjengo save si mudarde, a te pale kola save si phare dukhade, odolaći kaj naj evidencija sar trubul najmen nisave informacije, bilinipe udžilimasko palo poćinipe bilačhimasko, e raštra del šajipe institucijenđe sistemošće te či nakhaven lesamlipe pale kola save inćardine bilačhipe sar trubul. Tanja Ignjatović mothoda thaj trubul te mištarelpes nakhadipe alavesko ande kaja Konvencija e nakhavimasa ande aver maškarthemutne dokumenturja. Po egz. standard “due diligence” ande kaja Konvencija si nakhado sar “sasto udžilipe”, a ande lipardi Konvencija palo lesamalipe čhavorrengo katar seksulano bilačho hasanripe thaj seksualno pecope, o termino nakhavelpes sar “trubulimasko lesamalipe” so sikavel nakhavipe alavesko savo hasnarelpes vi ande aver dokumenturja. Majdur, voj mothoda e membrurja Odboraće kaj o Autonomno centro manušnjengo si inćarimatari regionalne projektosko kasko kamipe si te del piro kotor ande promocija thaj nakhavipe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhadipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe ande familija, thaj sikada paćape kaj aktivno lela kotor ande kampanja savi nakhavelape pale godova. Tale mothodimata aver manušengo andar ćidimata civiloske amalimatengo thaj svato membrurjengo Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja, šerutno Odborako čhuta Propozalo kanonosko po losaripe. |
| Autonomno centro manušnjengo sas po 21. bešipe Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja thaj jekhetanipe polurjengo, pe savi sas svato palo Propozalo kanonosko palo čačaripe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhadipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe ande familija, savo bičhalda o Gavermento. Autonomno centro manušnjengo sas po 21. bešipe Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja thaj jekhetanipe polurjengo, pe savi sas svato palo Propozalo kanonosko palo čačaripe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhavipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe familijako, savo bičhalda o Gavermento. Šerutno bešimasko sas o Meho Omerović, savo si vi čikatuno Odborako. E Stana Božović. Raštrako sekretaro ando Ministerijumo bućako, bućarimasko thaj socijalne politikako anglal Gavermento dija svato palo Proposalo kanonosko palo čačaripe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhavipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe ande familija, liparda vi e informacije save sikaven pe godova kozom si kava buhljardo, sar vi te rodel, efikasno, saučharimasko thaj koordinirime reakcija raštraći.--- Meho Omerović, šerutno Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja thaj jekhetanipe polurjengo, majanglal dija alav svatosko manušenđe andar civilosko amalipe. Ando alav katar Autonomno centro manušnjengo Tanja Ignjatović bahtarda o fakto kaj Proposalo kanonosko putarel šajipe te e Srbija avel maškar anglune deš raštre save čačardine kaja Evropaći Konvencija, thaj te po godova varo majbuhljarelpes kanonošći regulativa thaj sa jekh politika ande prevencija thaj lesamalipe manušnjengo bilačhimastar. Majdur, voj e membrurja Odboraće dija gođi pe rezerve save e raštra inćarel palo kava maškarthemutno dokumento, save či sikaven (kontinuiteto) lundžaripe raštraće politikako. Republika Srbija alavarda e rezerva kana ramosarda kaja Konvencija (04.aprilo 2012. bršesko). Akanutno Ministerijumo justicijako thaj raštraske ortuimasko inkaldine svato kaj ačhen paša godoja rezerva. Ando nomero 3 Proposalosko kanonosko palo čačaripe Konvencijako liparelpes: “Republika Srbija inćarel orto te či hasnarel odredba nomerostar 30, kotor 2. thaj nomer 44. kotor 1., punkta e) thaj nomer 3. thaj 4. Konvencijako, sa džike či mištarel andraluno došalimasko kanonipe e liparde kotorenca Konvencijaće. Tanja Ignjatović dija gođi kaj e Republika Srbija či dija e rezerva po isto inćaripe membrosko savo si phanglo palo udžilipe ande Konvencija palo lesamalipe čhavorrengo katar seksualno bilačhimasko hasnaripe thaj seksualno pecipe (membro 25. Kotor 1e), savi si čačardi 2010. bršesko. Godova si pozitivno čhinadipe, no ni aska došalimasko kanonipe či sas mištardo kotorenca godole Konvencijako, gajda kaj raštra či sikada e rezerve, thaj putarelpes pučhipe pala soste si e rezerva kana si isto inćaripe ande Konvencija palo lesamalipe manušnjengo e bilačhimatar. Aver rezerva si čhutini po nomero savo si phanglo pala raštrako poćindipe (no. 30, kotor 2) pale manuša save inćardine bare trupošće dukhaldimata jal savenđe si but harado sastipe bilačhimasa save nakhline. Pašo fakto kaj e raštra bršenca sikavel kaj naj gatisardi te marelpes e pharimasa palo mudaripe manušnjengo katar lenđe partnerja jal pašune, te ando kava brš si majbarjardo đindo manušnjengo save si mudarde, a te pale kola save si phare dukhade, odolaći kaj naj evidencija sar trubul najmen nisave informacije, bilinipe udžilimasko palo poćinipe bilačhimasko, e raštra del šajipe institucijenđe sistemošće te či nakhaven lesamlipe pale kola save inćardine bilačhipe sar trubul. Tanja Ignjatović mothoda thaj trubul te mištarelpes nakhadipe alavesko ande kaja Konvencija e nakhavimasa ande aver maškarthemutne dokumenturja. Po egz. standard “due diligence” ande kaja Konvencija si nakhado sar “sasto udžilipe”, a ande lipardi Konvencija palo lesamalipe čhavorrengo katar seksulano bilačho hasanripe thaj seksualno pecope, o termino nakhavelpes sar “trubulimasko lesamalipe” so sikavel nakhavipe alavesko savo hasnarelpes vi ande aver dokumenturja. Majdur, voj mothoda e membrurja Odboraće kaj o Autonomno centro manušnjengo si inćarimatari regionalne projektosko kasko kamipe si te del piro kotor ande promocija thaj nakhavipe Konvencijako Evropaće Konsilestar palo ačhadipe thaj maripe opral bilačhipe manušnjengo thaj bilačhipe ande familija, thaj sikada paćape kaj aktivno lela kotor ande kampanja savi nakhavelape pale godova. Tale mothodimata aver manušengo andar ćidimata civiloske amalimatengo thaj svato membrurjengo Odborako pale manušikane thaj minoritane orturja, šerutno Odborako čhuta Propozalo kanonosko po losaripe. |
| SHARE: |
|
|
|
|
|
| Kampanju ažutisarde: | ||
|
||
| The contents of the website are the sole responsibility of Autonomous Women’s Center and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union. | ||
| Kampanju ažutisarde: | ||
|
|
||
| The contents of the website are the sole responsibility of Autonomous Women’s Center and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union. | ||
